Posamezniki in manjša podjetja po navadi nimajo velikih potreb po razvojnih orodjih in podpori za baze podatkov. Spletno gostovanje v osnovni verziji je zanje velikokrat dovolj dobro. Vse kar potrebujejo je nekaj gigabajtov prostora, eno delujočo domeno, možnost uporabe e-poštnih predalov in FTP dostop.

Kar se tiče pa večjih podjetij ali pa bolj zahtevnih uporabnikov, je zanje potrebno spletno gostovanje posodobiti z dodatno ponudbo storitev. Zahtevnejši uporabniki, ki delujejo in poslujejo prek spleta, potrebujejo takšno spletno gostovanje, ki omogoča delo z bazami podatkov. Baze podatkov so zlasti pomembne za podjetja, ki prek spleta prejemajo podatke o naročilih. V tem primeru spletno gostovanje omogoča delo s podatki kot so imena in priimki, naslovi, višine naročil, omogočajo spremljanje prodaje itn.

Nekatera podjetja in posamezniki zahtevajo tudi možnost uporabe razvojnih orodij, s katerimi lahko gostom svojih spletnih strani ponudijo različne aplikacije. Tu gre za razvojna orodja kot so PHP, Java, ASP.NET in Cold Fusion ter ostala orodja. Vsak posameznik ali podjetje morajo presoditi, kakšno spletno gostovanje potrebujejo, to pa je odvisno od tega, kakšno programsko opremo za baze podatkov potrebujejo, kakšen programsko opremo za skripte itn. Podjetja ponujajo spletno gostovanje najpogosteje na Linux platformah, ker je na njih možno poganjanje najrazličnejših storitev, med katerimi spadajo tudi te, ki smo jih omenili zgoraj. Vsekakor pa je iz podjetniškega vidika pomembno, da ko se odločamo za spletno gostovanje, preverimo, da podjetje na svojih strežnikih ponuja tudi storitev za elektronsko pošto, ki omogoča, da lahko zaposleni dobijo svoj elektronski naslov z domeno podjetja.

Ja, spletne strani so danes že skoraj osnova vsakega podjetja, vedno več pa je tudi posameznikov (kot naprimer jaz), ki si tudi za osebne potrebe omislijo predstavitveno stran, ali pa kak blog. Vse skupaj je postalo precej enostavno, saj obstaja ogromno brezplačnih platform, kjer je en tak blog lahko postavljen v nekaj minutah, marsikdo (spet tako kot jaz) pa se odloči za nakup domene in postavi osebno stran na svojem (zakupljenem) strežniku. slednji pristop je bolj resen in dopušča več svobode pri izdelavi spletne strani, saj so brezplačne blogerske platforme (wordpress.org, blogger, …) bolj omejene.

Nakup domene je prvi korak na poti do lastne spletne strani. Obstaja veliko registrarjev pri katerih lahko domene naročite. Večina jih prodaja vse glavne TLD (top level domain) domene, slovenski pa se od tujih razlikuje predvsem po tem, da razen .com, .net, .org, .info, … prodajajo tudi slovenske .si domene.

Marsikdo se ustavi že pri končnici domene. Če so .com v svetu najbolj znane in cenjene pa je za domače potrebe pametno razmisliti tudi o .si domeni, še posebej, če ciljate v celoti zgolj na slovenske obiskovalce. Naše .si domene so namreč vedno bolj cenjene, hkrati pa bodo tudi spletni iskalniki takoj ugotovili, da je vaša ciljna publika v Sloveniji in bo na slovenskem Googlu vaša stran v zadetkih lahko višje in hitreje, kot če bi imeli katero od geografsko splošni domen, kot so .com, .net, .org ali .info.

Večina registrarjev ima zelo uporabniku prijazne vmesnike , tako da bo tudi nakup domene enostaven, sploh za tiste, ki ste spletnih nakupov že vajeni.

Upam na najboljše, bom pa tudi recenzijo storitve naknadno objavil. Zaenkrat zgleda dobro, jaz nekaj ponudb imam, mojster pa pravi, da bo uredil še boljše. Plačan je s strani bank, zame je stvar brezplačna in izgubiti konec koncev nimam česa.

httpv://www.youtube.com/watch?v=mluKmCj_XXw

1. boben: Španija, Nizozemska, Nemčija, Anglija, Portugalska, Italija, Hrvaška, Norveška, Grčija

2. boben: Srbija, Slovenija, Rusija, Francija, Črna Gora, Švica, Slovaška, Danska, Švedska

3. boben: Turčija, Češka, Izrael, Irska, Ukrajina, Belgija, Romunija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija

4. boben: Litva, Albanija, Madžarska, Belorusija, Gruzija, Armenija, Severna Irska, Škotska, Poljska

5. boben: Avstrija, Estonija, Latvija, Finska, Makedonija, Moldavija, Ciper, Azerbajdžan, Wales

6. boben: Islandija, Luksemburg, Ferski Otoci, Kazahstan, Lihtenštajn, Malta, Andora, San Marino

Žreb sicer poteka tako, kot vedno, torej iz vsakega bobna pride v skupino po ena ekipa. Če bi lahko sam izbiral, bi skupina s Slovenijo izgledala približno takole:

Grčija, Slovenija, Izrael, Severna Irska, Ciper, Andora

Žreb skupin bo 30. julija.

Vse skupaj se bo začelo 1. julija ob 21:15 po lokalnem času, z otvoritveno tekmo med domačini in Bolivijo. Kaj pomeni lokalni čas za nas? Na žalost to, da je treba dodati 5 ur, kar pomeni, da bomo Messija & co. gledali ponoči.

Maja je odpela suvereno. Treba je vedeti, da gre za devetnajstletnico, ki se je prvič spopadla s profesionalizmom na takem nivoju, z odrom takih rasežnosti, tako številno publiko (tako v Düsseldorfu kot pred malimi ekrani) in s pritiskom pričakovanj celotne države. In da je kljub vsemu odpela tako suvereno, hkrati pa ves teden ostala zbrana, nasmejana in pozitivna, je dosežek, ki je večji od 13. mesta.

Kar se same uvrstitve tiče, je mogoče še bolj pomembno tisto 3. mesto v polfinalu. Tam je namreč lahko glasovala manj držav in posledično se ni dalo glasovati za vse svoje sosede, ampak je prevladala kvaliteta. Končni rezultati in to, kako smo z njimi zadovoljni, je sicer precej subjektivna stvar, a vseeno mi ni čisto jasno kako sta se kljub 50 % deležu strokovne žirije med prve tri zavihtela MTV Azerbajdžan in švedski pop pofl. Italijan je najlepše presenenčenje in dokaz, da se tudi s kvaliteto da priti visoko.