Individualne ali skupinske inštrukcije matematike?

Matematika je eden najtežjih učnih predmetov. Kljub temu, da gre za naravno znanost, ki ima v primerjavi z nekaterimi drugimi tudi izjemno dolgo zgodovino, je predvsem na višjem nivoju za marsikoga povsem abstraktna oziroma je zato, ker ne vidi njene uporabe v praktičnem življenju, niti malo ne razume. V srednji šoli, ko se je potrebno pri pouku matematike ukvarjati z logaritmi, odvodi in integrali ter kotnimi funkcijami, je mnenje, da ti tovrstna matematika nikoli v življenju ne bo koristila, gotovo nekaj povsem običajnega.

Vsekakor drži, da srednješolska matematika marsikomu ne pride prav, a znanje se vseeno zahteva, in kadar so s tem težave, so nujne tudi inštrukcije matematike. Nekaterim pa bodo tudi zahtevnejša matematična znanja prišla še kako prav – veliko je namreč tehničnih in naravoslovnih poklicev, kjer je dobro znanje matematike nujno.

Katero vrsto inštrukcij matematike izbrati?

Klasične inštrukcije matematike potekajo »ena na ena«, torej individualno. Pri njih se lahko inštruktor v celoti posveti dijaku oziroma študentu, mu vso snov temeljito razloži in ga sproti opozarja na napake pri reševanju nalog.

Vendar pa so v zadnjih letih vse bolj priljubljene tudi skupinske inštrukcije matematike. Te stanejo vsakega posameznika nekoliko manj, saj delo poteka v majhni skupini, običajno v skupini dveh ali treh dijakov. Najbolj se seveda obnesejo takrat, kadar imajo vsi enako znanja oziroma se vsi spopadajo z isto težavo in isto snovjo.

Skupinske inštrukcije matematike pa lahko potekajo tudi v nehomogeni skupini. Ko en član skupine rešuje naloge in se posveča osvajanju praktične uporabe snovi, inštruktor drugemu razlaga neko povsem drugo snov. In s tem ni nič narobe. Čas inštrukcij se tako najbolj učinkovito izkoristi, poleg tega pa se dijaki navadijo, da je treba znanje izkazati tudi v situaciji, ko se je treba nekoliko bolj potruditi pri osredotočanju.

Kdo naj inštruira matematiko?

Nekoč so inštrukcije matematike nudili študentje, upokojeni profesorji ali učitelji, ki so si želeli še dodatnega zaslužka. Vsekakor tudi danes velja, da mora imeti inštruktor dovolj znanja, da se lahko loti tovrstnega dela, predvsem pa je pomembno, da ima primeren pedagoški pristop.

In to ne pomeni nujno, da mora imeti za seboj leta poučevanja in podajanja snovi mladim glavam. Včasih lahko snov enako dobro ali celo še na bolj dojemljiv način dijaku razloži tudi kdo od njegovih sošolcev ali leto starejši dijak, ki mu gre matematika odlično.

Za podajanje snovi je včasih potrebno zgolj uporabiti primeren skupen jezik, pa je vse hitreje jasno. Zato je vsekakor dobro, da starši dijaka ne vpokličejo dragega inštruktorja ob vsaki težavi. Naj si njihov otrok najprej poskusi zagotoviti pomoč sošolca, saj bo to ob manjših težavah z znanjem verjetno povsem dovolj.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja